Danes sem med vožnjo po Ljubljani opazil za današnji čas zelo redek prizor… Na ceti sem opazil legendarno 101-ko. Včasih so bile naše ceste polne “yugičev”, “fičotov” in “stoenk”, danes pa so prava redkost…

Zastava 101, po domače ’stoenka’, v Srbiji, Bosni,… ji pravijo ’stojadin’, ’stojka’, ‘kec’ so v Srbskem Kragujevacu začeli po licenci italijanskega Fiata 128 izdelovati daljnega leta 1971. Za kupce v takratni Jugoslaviji so izdelovali Zastava 101, za ostale države se je isti avtomobil imenoval Zastava 1100 (zaradi nesporazumov glede oznake z drugimi proizvajalci).

Jugoslovanski kupci, kateri so se že naveličali dokaj dolgočasnih ‘fičkov’ in ‘1300′-tic, so se že veselili novinca, ampak so bili kmalu razočarani, ker je Fiat dal jugoslovanskemu kupcu vedeti, da modela 128 v tej državi ne bo. Nič čudnega torej, da so se kmalu začele pojavljati govorice o morebitnem licenčnem modelu 128, ki pa ne bo povsem enak. Pojavljle so se domneve, da ne bo to niti limuzina niti kombi, ampak nekaj vmesnega. Nekaj v stilu takratne Simce 1100 ali Renaulta 16, recimo, a vseeno še nekoliko drugače.

Pojavljale so se risbe in slike prototipov in vsi so se čudili, kaj je to vendar neka čudna verzija Fiat 128, kot kakšen kombi-coupé. Spomladi 1971 pa so na 10. salonu v Beogradu radovednim kupcem vendarle predstavili povsem nov avtomobil, ki je in ni bil Fiat 128. Zastavo 101, ki je takoj postala glavna atrakcija razstave. Edina razlika med Fiat 128 je bila jasno napis v znački, in pa v povsem novem zadku. In prav tu so se najbolj kresal mnenja opazovalcev, mnogim se je zdel precej bolj uporabna rešitev kot pontonska verzija pri 128, spet drugim se je zdel enostavno grd, kot poln nahrbtnik.

Začetek proizvodnje je bil oktobra 1971. V letu 71′ je iz tekočih trakov zapeljalo 600 vozil modela 101. Cena je bila 35.000 takratnih dinarjev.

Zastava 101 je bila v začetku proizvodnje na voljo samo kot 5-vratna limuzina s poševnim zadkom, in 1116-kubičnim motorjem s 55 KM (40,5 kW). Na limuzinsko verzijo je bilo treba počakati še nekaj let. Avtomobil je v YU postal najbolj priljubljen, in je povzročil konec proizvodnje starejših 1300/1500 leta 1973. Avto je bil nasprot starim modelom veliko modernejši: motor je bil živahen in ekonomičen, karoserija pa (predvsem zaradi zložljivih zadnjih sedežev) veliko bolj praktična. Slab očitek je šel na previsok spodnji rob prtljažnih vrat, kar pa je spet šlo na račun večje trdnosti avta, ki ni imel zadnje stene za sedeži.

V sredini leta 1974 je Crvena Zastava standardni model “izboljšala” in sicer: srebrno prednjo masko nadomesti črna plastična, okrasnih okvirjev okrog žarometov ni več, polica za zadnjo klopjo postane širša, zadnja vrata dobijo pepelnike, dvižna peta vrata se zdaj odpirajo na hidravlične teleskopske nosilce. Še istega leta je ZCZ (zavodi crvena zastava) z poljsko tovarno Polmo sklenila sporazum, s katerim bodo poljaki sestavljali Zastave 101, Zastava pa v zameno Fiat 126 iz poljske tovarne.

Izboljšani standardni model so izdelovali do leta 1978.