Kakor pravijo zgodovinski zapisi, so se na današnji dan, daleč od nas, tako geografsko, kot časovno, dobili Druidi in s kresom, dajatvami bogovom in plesom okoli ognja počastili prihod njihovega novega leta.

V Keltski kulturi se je namreč leto začelo našega 1. novembra, takrat se je tudi končala “doba sonca” in začel “čas teme in mraza”. Kelti so verjeli, da v tej noči padejo vsa pravila narave in da se to noč združita svet živih in mrtvih. 31. oktobra so tako ugasnili ogenj v hišah in se pogršali na različne načine, da ne bi bili zanimivi za duše mrtvih in se le-te ne bi vselile v njihova telesa.

Kasneje so ozemlje Keltov zasedli Rimljani in prinesli s sabo svoj praznik, ki se je dogajal ravno v tistem času. Od Keltov so prevzeli navado preoblačenja, niso pa verjeli da se bodo v njih tisto noč naselili duhovi, če se ne bodo oblekli v pošasti.

Naziv “Halloween” izhaja iz besedne zveze “All Hallow’s Eve” ali na kratko “Hallowe’en”, včasih ga poimenujejo še “All Saints’ Eve”. To je torej večer pred dnevom vseh svetih. Ta naziv je sicer posledica pokristjanjevanja v Angliji.

Tipični barvi noči čarovnic sta oranžna in črna. Obe barvi izhajata še iz časov Keltov. Oranžna je pri njih simbolizirala barvo zrelih poljščin in konca njihovega poletja (doba sonca), črna pa temo zime oziroma temačnega in mrzlega obdobja. Praznik Halloweena so v Severno Ameriko prenesli Irci okoli leta 1840.

Irska legenda pravi, da je nek moški po imenu Jack prelisičil samega Hudiča, ko ga je na noč vseh svetih spravil splezati na drevo, na katerega je vklesal en križ. Tako Hudič ni mogel z drevesa in je obljubil Jacku, da ga bo pustil pri miru za vse večne čase, če ga spusti dol. Po Jackovi smrti, ta ni šel v nebesa, saj je bil v življenju velik nepridiprav, ampak niti v pekel ni mogel, saj je prelisičil Hudiča. Zato mu je ta ponudil en košček gorečega pekla, da si lahko sveti v mraku, ki ga je obdajal. Da bi ogenj trajal več časa je Jack izdolbel eno veliko repo in ga vstavil vanj. Po izročilu so torej na Irskem svetilke izdolbli iz rep, v Ameriki pa je bilo na pretek velikih buč, zato so tam uporabili kar te.

V Sloveniji uradno ne praznujemo Noči čarovnic, vendar je ta ameriško-irska navada popularna tudi pri nas. Na večer pred vsemi svetimi (dnevom spomina na mrtve)širom po državi organizirajo razne tematske zabave.